Bližnji vzhod je le dočakal veliko dobro novico, saj so Združene države in Iran po več kot dveh mesecih pogovorov ter občasnih medsebojnih napadov dosegli mirovni dogovor oziroma memorandum o soglasju, ki formalno določa šestdesetdnevno prekinitev ognja. Predvidoma ga bodo podpisali v petek v Ženevi. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je dejal, da so ga elektronsko že podpisali konec tedna.

Dogovor prinaša popuščanje napetosti v regiji, saj med drugim ustavlja sovražnosti na vseh frontah, predvideva odprtje Hormuške ožine in odpravo blokade iranskih pristanišč ter s tem ustvarja pogoje za morebitno normalizacijo ladijskega naftnega in drugega prometa.

Po drugi strani ostaja pred pogajalci in pred državama še vrsta težkih nalog. Prva je uresničevanje dogovorjenega brez zatikanja o tem, kaj so se dogovorili. Druga je prepričati Izrael, ki je del dogovora, da ravna v skladu z zapisanim. Največja pa bodo nova pogajanja, saj naj bi v 60 dneh dosegli končni mirovni sporazum o vseh vprašanjih, tudi o iranskem jedrskem programu, ki bi ga potem potrdil varnostni svet OZN.

O vsem naštetem poročajo ameriški in izraelski mediji, saj vsebine dokumenta sprva niso javno razkrili. Iranska agencija Mehr poroča, da ima dogovor 14 točk. Poglejmo, katere so glavne, kaj pomenijo in kateri so glavni izzivi pred njimi.

1. Takojšnje in trajno končanje vseh sovražnosti na vseh frontah, tudi v Libanonu

Tako vsebino dogovora navaja agencije Mehr. To je najbolj dobrodošla točka za regijo, saj prinaša upanje na umiritev razmer, tudi zalivskim državam, ki so bile tarča iranskih napadov. Ta točka pa je tudi najbolj negotova zaradi Hezbolaha in Izraela. Zaenkrat........

© Dnevnik