V Ankari se v torek začenja vrh voditeljev članic zveze Nato, slovenska delegacija, v kateri so premier Janez Janša, obrambni minister Valentin Hajdinjak ter zunanji minister Tone Kajzer, pa tja odhaja s slabo popotnico. Premier Janša pravi, da mu bo na vrhu Nata prvič neprijetno, potem ko je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte Slovenijo, Češko in Albanijo izpostavil kot države, ki lani niso odmerile dogovorjenih minimalnih dveh odstotkov BDP za obrambne namene. Prejšnja vlada Roberta Goloba trdi, da je to storila, v Natu pa nasprotno pravijo, da je v obrambne izdatke štela tudi takšne, ki tja ne sodijo.

Vse to se za povrh dogaja v času, ko Rutte v Ankari od zaveznic pričakuje jasne in verodostojne načrte o izpolnjevanju še mnogo višjega začrtanega cilja do leta 2035: porabe za obrambo v višini petih odstotkov BDP, od teh 3,5 strogo za vojsko, 1,5 pa za projekte dvojne rabe. Veliko je v neuradnih izjavah slišati o tem, da je to praktično neuresničljivo in da članice s figo v žepu čakajo konec Trumpovega mandata. Ne bi bilo prvič, kajti tudi cilj o dveh odstotkih BDP, zapisan že na vrhu v Walesu leta 2014, so vse članice dosegle šele lani ob znatnem pritisku ZDA. No, vse razen treh, kot se je po trditvah Nata izkazalo naknadno ob pregledu porabe in zaradi česar je Rutte spomladi pisal Golobu. Slovenija naj bi lani za obrambo tako odmerila 1,6 odstotka BDP.

Vračanje verodostojnosti

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Erik Kopač pravi, da bo v luči tega najpomembnejši cilj Slovenije v Ankari povrniti si verodostojnost. »Zakaj je verodostojnost pomembna? Ko sem bil stalni predstavnik Slovenije pri Natu, sem končno dojel njegovo bistvo. To je vojaško zavezništvo (ne politično). In tu sta ključni enotnost in verodostojnost tako do zaveznic kot sovražnikov,« je dejal Kopač na nedavni razpravi, ki sta jo organizirali britansko in nemško veleposlaništvo v Ljubljani. »Pot Slovenije........

© Dnevnik