Institut posvetovalnega referenduma je bil uzakonjen leta 1994 v zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi. Po podatkih spletne strani DZ je parlament do danes obravnaval 43 predlogov za posvetovalni referendum, pri čemer je bilo nato dejansko razpisanih zgolj šest posvetovalnih referendumov. Kot prva o pridružitvi Natu in EU. Skoraj polovica vseh predlogov za posvetovalni referendum je bila sicer vložena prav v zadnjih dveh mandatih. Je politika v tem času povečala zanimanje za voljo ljudstva? Niti ne. Dejansko stanje govori drugače – institut je pogosto politično zlorabljen, v praksi se je izkazal predvsem kot učinkovit opozicijski instrument za razreševanje dnevnopolitičnih nesoglasij in blokiranje sprejemanja zakonov v DZ. Pred odločanjem o predlogu posvetovalnega referenduma mora namreč po poslovniku preteči najmanj 30 dni.

Spomnimo, kako je aktualna opozicija maja predlani, še preden je vlada Roberta Goloba zaprisegla, s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi zadržala potrjevanje zakona o vladi, zaradi česar Golobovi dalj časa niso mogli formirati vlade po lastnih željah s povečanjem števila ministrstev. Nedemokratična kalvarija se je nadaljevala z naknadnimi zakonodajnimi referendumi. Tudi pri lanskoletnem posvetovalnem referendumu o jedrski energiji smo videli zlorabo instituta za poskus hitre legitimacije........

© Dnevnik