Na superreferendumskem dnevu bomo odločali o štirih vprašanjih: na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, na treh posvetovalnih referendumih pa o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Čeprav posvetovalni referendumi vlade pravno ne zavezujejo, bo njihova skupna politična teža precej večja od samega izida posameznih glasovanj.

Po oceni politologa dr. Marka Hočevarja izbira tem referendumov jasno kaže na poskus mobilizacije predvsem desnega volilnega telesa, saj odpira klasične teme desnice – odnos do tujcev in prejemnikov socialne pomoči ter vprašanje političnega nadzora nad javnim servisom. Pri zakonodajnem referendumu bo poleg razmerja glasov ključen tudi zavrnitveni kvorum. Novela zakona o parlamentarni preiskavi namreč pomembno omejuje pravno varstvo preiskovancev, zato je referendum tudi test odnosa do parlamentarnega nadzora in varovalk pred posegi v človekove pravice.

Glasovanje bo hkrati preizkus za opozicijo, ki se ji doslej ni uspelo povezati v politični skupni nastop. Za koalicijo pa bo pomembno, ali ji bo uspelo na volišča pripeljati volilno bazo, še bistveno bolj usodna bitka zanjo pa je morebiten peti referendum o interventnih ukrepih. Oktobrski referendumski izidi sicer ne bodo nujno enoznačen kazalnik podpore vladi ali opoziciji, bodo pa pokazali, kako se po volitvah na novo razporejajo politične sile in ali se trajno spreminja razmerje med tradicionalno bolj liberalnimi in egalitarnimi ter konservativnimi in prokapitalskimi pogledi v slovenski družbi.

Vsebina referendumov gradi na klasičnih temah desnice, to je na antimigrantskem sentimentu, konstantnem refleksu proti RTV in na skrajno populistični predstavi, da kdor ne dela, naj ne je, pravi Marko Hočevar. Foto: Bobo

Referendumski gabariti

Prejšnji petek se je začela uradna kampanja pred superreferendumskim dnevom, na katerem se bodo volilke in volilci 11. oktobra izrekali kar o štirih vprašanjih. Na zakonodajnem referendumu bo pred državljani na mizi vprašanje, ali so za ali proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ sprejel maja. Zahtevo za referendum so v DZ s skoraj 45.000 podpisi volilcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Na predlog koalicijskih strank in Resnice pa je DZ za isti dan razpisal še tri posvetovalne referendume – o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Čas za prepričevanje volilcev se bo iztekel 9. oktobra ob polnoči, ko bo nastopil volilni molk. V kampanjo se kot organizatorji kampanje z izjemo Resnice podajajo vse parlamentarne stranke. Koalicija poziva volilce, naj štirikrat obkrožijo »za«, opozicija pa jim svetuje, naj bodo v vseh primerih »proti«.

Odločanje o »politični policiji«

Koalicija je skupaj z glasovi Resnice konec maja sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki močno oži pravno varstvo preiskovancev. Pobudniki opozarjajo, da oblast z njo ukinja ključne varovalke pravnega varstva, s čimer želi brez nadzora ustrahovati politične nasprotnike in kritike. Med drugim črta varovalke, ki preiskovancem že med samim postopkom omogočajo, da se zatečejo k pravnemu in ustavnemu varstvu ter s tem preprečijo........

© Dnevnik