Sobotni protesti v Nišu z več deset tisoč udeleženci so bili del vsesplošnega ljudskega nezadovoljstva, ki je po smrti 15 sodržavljanov pod porušenim nadstreškom na železniški postaji v Novem Sadu novembra lani zajelo Srbijo. Končali so se s sprejetjem ljudskega edikta z njihovimi pogledi na to, kakšna bi morala biti demokratična družba v Srbiji.

Prav simbolno je, da so se študenti za sprejetje tega edikta odločili v Nišu, saj se je tukaj rodil rimski cesar Konstantin Veliki, ki je leta 313 sprejel edikt, s katerim je uvedel enakopravnost religij v rimskem imperiju. V svojem besedilu so ob pozivu k vnovičnemu snidenju na novih velikih demonstracijah v Beogradu 15. marca definirali, za kaj se zavzemajo in kakšno prihodnost si želijo. O svobodi so zapisali, da ta ni milost, ampak osnovna pravica, neločljiva od dostojanstva vsakega državljana. Zavzeli so se za državo, v kateri zakon predstavlja vrhovno oblast in kjer politična funkcija pomeni služenje državljanom, ne pa privilegij.

Protestniki prav tako terjajo takšno dostojanstvo, kjer nobena oseba ne sme biti postavljena v........

© Dnevnik