Na dan, ko so tudi v Združenih narodih ugotavljali, da izraelska dejanja v Gazi nakazujejo na etnično čiščenje z vzpostavljanjem (ne)življenjskih razmer, ki ne omogočajo nadaljnjega obstoja Palestincev kot naroda, so v ameriški prestolnici zbrani voditelji članic odbora za mir poskušali poslati sporočilo upanja. Sejo je vodil predsedujoči odboru, ameriški predsednik Donald Trump. Razglasili so prve večmilijardne donacije za obnovo Gaze, prve države so objavile sodelovanje v mednarodnih stabilizacijskih silah in pri urjenju palestinske policije, predstavili so osnutke obnovitvenega načrta.

Protesti ob robu zasedanja

Obnova Gaze naj bi se začela z gradnjo novega mesta v Rafi, ki bi ga dokončali v treh letih. Po desetih letih naj bi Gaza spet imela lastno vlado, na dobrih petindvajsetih miljah obale pa naj bi zraslo 200 hotelov sredozemske riviere. Težava naj ne bi bila v denarju za obnovo Gaze, temveč predvsem v miru, se je glasilo temeljno sporočilo dogodka, kjer so razorožitev Hamasa spet predstavili kot pogoj za obnovo enklave.

Pred Inštitutom za mir, kjer je potekalo zasedanje, so se vrstili manjši protesti Trumpovih nasprotnikov in aktivistov v podporo Palestini. »Gaza ni naprodaj!« in »Sram vas bodi!« se je slišalo vpitje protestnikov. Toda Trump je slavil začetek delovanja svojega odbora in se ob naštevanju, katere vojne vse mu je že uspelo ustaviti, zahvaljeval prisotnim voditeljem.

Pred Inštitutom za mir v........

© Dnevnik