Cilj včerajšnjega neformalnega vrha voditeljev Evropske unije v Bruslju je bil sedemindvajseterico popeljati na pot večje odpornosti, učinkovitosti in avtonomije na področju varnosti in obrambe. Željo po odločnejšem skupnem ukrepanju na obrambnem področju je v zadnjih letih spodbudila ruska invazija na Ukrajino, nazadnje pa tudi zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj članice Nata za obrambo namenijo 5 odstotkov BDP, pa čeprav so tudi ZDA od tega cilja oddaljene poldrugo odstotno točko.

Začetek vrha voditeljev EU je minil v znamenju ponovnih groženj Trumpa, da bo uvedel carine proti EU, potem ko jih je čez vikend napovedal proti Mehiki, Kanadi in Kitajski. Prepričan je namreč, da EU izkorišča ZDA, Amerika pa ima velik primanjkljaj v trgovanju s sedemindvajseterico, ker da Evropejci od Američanov nič ne kupujejo. Trump je govoril o 300 milijardah dolarjev trgovinskega primanjkljaja, vendar ta podatek ne drži. Po podatkih EU znaša ameriški primanjkljaj v blagovni menjavi slabih 156 milijard evrov.

Ne glede na dezinformacije ameriškega predsednika je ta včeraj dosegel zmago. Tik pred začetkom uveljavitve carin je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum s Trumpom sklenila dogovor o enomesečni preložitvi ukrepa. Zagotovila mu je namreč, da bodo na mejo z ZDA poslali 10.000 dodatnih pripadnikov nacionalne garde, ki bodo poskušali........

© Dnevnik