Odgovore na zastavljeno vprašanje smo iskali pri več sogovornikih, njihovi odgovori pa niso enoznačni. Analiza nekdanjega načelnika generalštaba Alojza Šteinerja, nekdanjega moldavskega zunanjega ministra Nicuja Popescuja, bivšega evropskega poslanca Klemna Grošlja in nekdanjega diplomata Denisa Manceviča vendarle ima skupno rdečo nit: pogovori na Aljaski bodo imeli težo.

Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner ocenjuje, da na tem vrhu še ne moremo pričakovati dokončnega dogovora o rusko-ukrajinski zaustavitvi spopadov. »Lahko pa pride do sporazuma, da bodo oboji iskali rešitev. Tudi na Jalti se niso vsega dogovorili, veliko stvari so pustili za Potsdamsko konferenco, kjer so veliko mešetarili. Na Jalti pa so postavili izhodišča – obveljale so meje iz leta 1937, prišlo je do odločitve o razbitju Nemčije. Zdaj se pojavlja vprašanje o razbijanju Ukrajine. Če se bosta obe strani strinjali o tem, da se reže Ukrajino, potem bo to predstavljalo soglasje. Na koncu bo treba najti še način, kako se bo to uredilo,« ocenjuje Šteiner.

Obramboslovcu in nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju se zastavlja vprašanje, ali bosta Trump in Putin govorila samo o Ukrajini. »Imam občutek, da bo Ukrajina samo ena od ključnih tem. Trump bo šel širše. Ukrajinskih interesov javno ne želi veliko braniti. Izhajal bo iz ameriških interesov. Želi doseči prekinitev ognja ali kakršen koli mir, ker je to obljubil svoji volilni bazi. Drugi interes pa je, da želi čim bolj osamiti Kitajsko in druge morebitne konkurente ZDA,........

© Dnevnik